Varnost na internetu

Vsak zasebni uporabnik lahko izbira med tremi varnostnimi conami, s katerimi T-2 aktivno ščiti uporabnikov računalnik in druge naprave pred vdori, virusi, ipd. Prednastavljena (privzeta) varnostna cona je cona "nizka varnost". Vse varnostne cone so brezplačne.
VARNOSTNE CONE  
Nizka varnost
(privzeto)

Vsa vrata (porti) so odprta navznoter in navzven, razen vrat, na katerih delujejo virusi, črvi, itd. Vrata zapira tehnika T-2 po lastni presoji.

Pozor: če ste uporabnik P2P storitev (torrent-i), potem morate izbrati nizko varnost, sicer bo funkcionalnost okrnjena ali onemogočena!

Srednja varnost Navznoter so zaprta vsa vrata, navzven pa so vsa vrata odprta.
Visoka varnost Navznoter so zaprta vsa vrata, navzven pa so odprta le dobro znana vrata naslednjih aplikacij: DNS, FTP, TFTP, HTTP, HTTPS, ICMP, IMAP, MAIL, NTP, PING, POP3, SIP, H.323, SNMP, SSH, SYSLOG, TELNET.

Posameznik je danes precej bolj izpostavljen zlorabam, prevaram in drugim oblikam zlonamernega delovanja, kot pred leti. Razlog za to je precej vecja vkljucenost posameznika v virtualni svet okoli nas vseh - internet.

  • 24-urna podpora in pomoč naročnikom.

    24-urna podpora in pomoč naročnikom.

  • Največje optično internetno omrežje v Sloveniji.

    Največje optično internetno omrežje v Sloveniji.

  • Najbolj zadovoljni naročniki.

    Najbolj zadovoljni naročniki.

ZAŠCITA IN PROTIUKREPI

Vecino zašcitnih ukrepov proti nevarnostim, ki pretijo uporabniku interneta, so vecini uporabnikom neznani. Zato seznanitev z razpoložljivo zašcito nikakor ni odvec. Zašcita pred mnogimi nevarnostmi ni enostavna, vendar z zahtevnostjo protiukrepov raste tudi stopnja varnosti, ki si jo zagotovimo. Razlicne organizacije, ki ponujajo internetno zašcito in se bojujejo proti internetnemu kriminalu, vse navajajo precej podobne ukrepe za zašcito. Seznam ukrepov po pomembnosti in krajša razlaga sledita v nadaljevanju.

VELJA SI ZAPOMNITI ENO PRAVILO, POPOLNE VARNOSTI NA INTERNETU NI!

1. Namestitev in uporaba protivirusnih programov
Prvi in najpomembnejši ukrep pri zašciti vašega racunalnika. Protivirusni (anti-virus) program mora vsebovati redno (veckrat dnevno) posodabljanje podatkovne baze in omogocati sproten pregled prihajajoce in odhajajoce elektronske pošte. Omogocati mora celotno pregledovanje racunalnika in nacrtovanje pregledov sistema. Poleg protivirusnega programa pa je priporocljiv tudi protivohunski (antispyware) program, ki odkriva druge možne oblike ogrožanja vaše varnosti.
 
2. Neprestano nalaganje popravkov
Redno nalaganje popravkov in varnostnih dodatkov za vaš operacijski sistem lahko stori mnogo in prepreci veliko morebitnih nevšecnosti. Takoj, ko se odkrije neka varnostna pomanjkljivost, je potrebno naložiti potreben popravek.
 
3. Previdnost pri branju elektronske pošte s priponkami
Vsako elektronsko sporocilo, ki vsebuje priponko, je potencialno nevarno za vaš racunalnik. Zato je pomembno poznati pošiljatelja sporocila, vsebino priponk ter da protivirusni program pregleduje našo pošto še preden jo naložimo na racunalnik. Ta nasvet se nanaša tudi na uporabo pogovornih programov in nalaganje vsebin z njihovo pomocjo..
 
4. Namestitev in uporaba požarnega zidu
Požarni zid predstavlja vratarja za dostop do vašega racunalnika. Nadzoruje ves promet med vami in drugimi racunalniki, preko lokalnega omrežja ali interneta. Njegova naloga je nadzorovanje vseh možnih izhodov in vhodov v vaš racunalnik in vas obvešca o morebitnem prenosu podatkov. Z njegovo pomocjo lahko racunalnik dodatno zašcitimo pred neželenimi dogodki.
 
5. Izdelava varnostnih kopij pomembnih datotek
Vedno modra odlocitev. Kljub vsem naporom se lahko zgodi, da naša zašcita ne bo zadostovala in bomo izgubili podatke. Zato je izrednega pomena, da naše podatke shranimo na mesto, ki ni podvrženo vplivom interneta, kar pomeni na nek varnostni medij.
 
6. Uporaba zahtevnih gesel
Pogosto spregledan korak v varnosti racunalnika. Izbira ne prevec enostavnega gesla in njihova raznovrstnost je lahko pomemben dodatek k vaši varnosti. Geslo naj izkoristi vse možnosti, ki jih aplikacija ponuja, od njegove dolžine do razlicnih kombinacij ASCII znakov. Gesla naj se ne ponavljajo! Pomembna aktivnost pa je tudi spreminjanje gesla po dolocenem obdobju in izbira gesel, ki nam jih ni treba zapisati.
 
7. Previdnost pri nalaganju vsebin z interneta
Ta korak je verjetno najbolj podvržen uporabnikovi "zdravi pameti", saj nas nobena programska oprema in nikakršni nasveti ne morejo zadržati pred tem, da sami storimo napako in dovolimo dostop ali nalaganje škodljivih vsebin. Pomagamo si lahko s tremi kratkimi pravili. Program, ki ga namešcamo, moramo poznati in vedeti njegovo funkcijo na racunalniku. Vedeti moramo kam smo ga namestili, kaj program spremeni in kako se ga odstrani z racunalnika. Na koncu pa je pomembna tudi izkušnja drugih uporabnikov, kako deluje pri njih in ali so z njim zadovoljni.
 
8. Previdnost pri uporabi brezžicnih usmerjevalnikov
Na tem mestu velja, zaradi cedalje vecje razširjenosti, omeniti še varnost brezžicnih domacih internetnih omrežij. Poleg kodiranja signala internetne tocke je potrebno ob namestitvi razdelilnika vsakemu odvzemniku nameniti še svojo IP številko, ga povezati z razdelilnikom internetne povezave in nato skriti signal razdelilnika pred drugimi nepovabljenimi gosti.
 
9. Uporaba programov za kodiranje
Tovrstna zašcita naših podatkov je posebej pomembna pri prenosu zaupnih informacij preko medmrežja. Na voljo je mnogo dobrih brezplacnih kodirnih programov. Tako si pomembne podatke lahko zašcitimo s posebnimi kljuci, ki so znani le nam, morebitnemu nepooblašcenemu iskalcu teh podatkov pa izredno otežimo razkritje le teh. (Tak primer je Pretty Good Privacy, njihovo spletno stran pa najdete na naslovu: http://www.pgp.com/)
 
10. Varovanje vaših zaupnih podatkov
Ne izdajajte zaupnih podatkov kot so gesla, uporabniška imena, številke kreditnih kartic in drugih zasebnih podatkov preko interneta, razen v primerih, ko popolnoma zaupate prejemniku informacij (certifikati, varnostni kljuci, varna povezava).

 

CERT
SI-CERT
Computer Security Institute
Computer Security Training, Certification and Research – Sans
Computer, Internet and Information Security, ITSecurity.com
A Division of Cybertrust ICSA Labs

Pokličite
Glasovni klic Video klic
Klepet
Pišite nam