Viasat History predstavlja šest antičnih zgodb o izdaji, moči in oblasti
Šestdelna dokumentarna serija Usodne antične izdaje razkriva, kako so ambicije, strahovi in politične spletke oblikovale usodo antičnega sveta.
Velike zgodovinske zgodbe pogosto poznamo skozi oči zmagovalcev. A za številnimi prelomnimi dogodki antike se skrivajo precej bolj zapletene pripovedi o zvestobi, izdaji, ambicijah in boju za oblast.
Prav te razkriva nova dokumentarna serija Usodne antične izdaje, ki je svojo televizijsko premiero na programu Viasat History doživela včeraj in gledalce popelje v svet, kjer je lahko ena sama odločitev spremenila usodo imperijev.
Serija skozi šest epizod raziskuje zgodbe osebnosti, katerih imena še danes vzbujajo razprave med zgodovinarji.
Ko miti trčijo ob zgodovinska dejstva
Serija Usodne antične izdaje skozi šest epizod raziskuje trenutke, ko so se prepletli moč, strah, maščevanje in boj za preživetje.
Od slavnega bojišča pri Termopilah do dvorov Judeje, od rimskih osvajanj v Britaniji do političnih obračunov v Kartagini – vsaka zgodba odpira vprašanje, kdo je bil v resnici odgovoren za dogodke, ki so zaznamovali zgodovino.
Efialtes – človek, ki je postal simbol izdaje
Njegovo ime je že več kot dva tisoč let sinonim za izdajo. Mit pravi, da je za perzijsko zlato razkril skrivno stezo pri Termopilah in s tem zapečatil usodo Leonida in tristotih Špartancev. Zgodovina pa ponuja precej bolj zapleteno sliko.
Hanibal Barca – genij, ki se je znašel v političnem boju
Hanibala si danes predstavljamo predvsem kot vojaškega genija, ki je s svojo vojsko in sloni prečkal Alpe ter skoraj premagal Rim. A njegova zgodba ni bila le zgodba o bitkah – po vojni se je znašel tudi sredi političnega boja v Kartagini. Na sporedu 21. julija, ob 18.40 na VIasat History.
Boudica – uporniška kraljica, ki jo je vodila izdaja
Boudica je postala simbol upora proti rimski oblasti v Britaniji. Njena zgodba pa se začne z dejanjem, ki ga je sama razumela kot veliko politično izdajo. Sreda, 22. julij, ob 18.40 na Viasat History.
Kaligula – med zgodovino in politično propagando
Kaligula je eden najbolj razvpitih rimskih cesarjev. Mit ga pozna kot norega vladarja, ki naj bi svojega konja imenoval za konzula. Ta zgodba je skoraj gotovo politična satira, vendar njegova vladavina zato ni nič manj pretresljiva. Četrtek, 23. julij, ob 18.40 na Viasat History.
Filip II. Makedonski – oče Aleksandra, ki je ustvaril velesilo
Filip II. Makedonski je pogosto predstavljen predvsem kot oče Aleksandra Velikega, vendar je bila njegova lastna zgodba izjemna. Makedonijo je spremenil v vojaško velesilo, izpopolnil vojaške taktike in s kombinacijo diplomacije ter sile podredil velik del Grčije. Petek, 24. julij, ob 18.40 na Viasat History.
Herod Veliki – kralj, ki ni zaupal niti najbližjim
Herod Veliki je bil eden najpomembnejših vladarjev Judeje. Za seboj je pustil velike gradbene dosežke, med njimi prenovo Drugega templja v Jeruzalemu, vendar je njegovo vladavino zaznamoval tudi strah pred izgubo oblasti. Ponedeljek, 27. julij, ob 18.40 na Viasat History.
Zgodbe, ki razkrivajo drugo plat zgodovine
Usodne antične izdaje niso zgolj pripoved o izdajalcih, temveč raziskovanje ljudi in okoliščin, ki so oblikovali zgodovino. Serija gledalcem ponuja vpogled v svet, kjer meja med junakom, nasprotnikom in žrtvijo pogosto ni bila tako jasna, kot se zdi danes.
Z vizualno privlačno pripovedjo, strokovnimi pogledi in manj znanimi zgodovinskimi podrobnostmi serija na novo odpira zgodbe, za katere smo mislili, da jih že poznamo.
