Ali je gaming res škodljiv? Dejstva, ki jih morajo poznati starši

Videoigre so danes del vsakdana večine otrok in mladostnikov. Za mnoge starše pa je to vir skrbi:
Ali bo otrok zasvojen? Ali igre kvarijo možgane? Kaj pa agresija? In koliko časa je sploh »normalno« igrati?

Dobra novica: raziskave v zadnjih letih kažejo precej bolj niansirano sliko kot »igre so slabe« ali »igre so super«. Videoigre lahko prinesejo kognitivne, socialne in čustvene koristi, a pri pretiravanju in odsotnosti jasnih pravil lahko pride tudi do težav – od spanja do šole in duševnega zdravja.

V nadaljevanju povzemamo ključna dejstva, ki jih je dobro poznati, če ste starš gamerja (ali skoraj gamerja).

Kaj pravijo raziskave: igre niso samo »slabe«

Številne novejše študije kažejo, da igranje videoiger ni samo po sebi škodljivo – pri mnogih otrocih in najstnikih je lahko celo povezano z:

  • boljšim vizualnim zaznavanjem in pozornostjo,
  • hitrejšim odločanjem,
  • boljšim prostorskim mišljenjem in reševanjem problemov,
  • sodelovanjem v skupini in občutkom pripadnosti (multiplayer igre).

To seveda ne pomeni, da je »več = bolje«, ampak da igre same po sebi niso nevarne – pomemben je kontekst:

  • Ali otrok dovolj spi?
  • Se giba na prostem in ima konjičke brez zaslonov?
  • Kako mu gre v šoli?
  • Se druži zunaj zaslonov?

Če so te osnovne potrebe pokrite, je gaming lahko le eden od konjičkov – podobno kot šport ali glasba.

Ali je gaming lahko škodljiv?

Kdaj gaming postane problematičen?

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je leta 2019 v mednarodno klasifikacijo bolezni (ICD-11) vključila diagnozo »gaming disorder« – motnjo, povezano z igranjem iger. Gre za zelo majhen delež igralcev, vendar je pomembno, da starši poznajo znake.

Tipični znaki problematičnega oziroma zasvojitvenega igranja so:

  1. 1. Otrok izgublja nadzor nad igranjem.
    Ne more se ustaviti, tudi ko se dogovorite za čas. Če mu prekinete igro, sledi (sledijo) ekstremna jeza ali izbruhi.
  2. 2. Igre postanejo pomembnejše od vsega drugega.
    Igre imajo prednost pred spanjem, prijatelji, konjički, športom, celo osnovno higieno in obveznostmi.
  3. 3. Otrok nadaljuje igranje, čeprav vidi, da ima težave.
    Slabšanje ocen, konflikti doma, izguba prijateljev – pa ima kljub temu občutek, da »mora« igrati naprej.
  4. 4. Težave trajajo dlje časa.
    WHO poudarja, da govorimo o vztrajnem vzorcu (praviloma vsaj 12 mesecev), ne o nekaj tednih počitniškega navdušenja.

Pri večini otrok do te stopnje ne pride. Pogostejša so blažja neravnovesja: premalo spanja, preveč časa za zaslonom, zanemarjanje gibanja ali domačih nalog.

Koliko časa je »preveč«?

Klasično vprašanje staršev: »Koliko ur na dan je še v redu?«

Ameriška pediatrična akademija (AAP) in druge strokovne organizacije danes poudarjajo, da čas sam po sebi ni edini kriterij. Pomembno je gledati kakovost vsebin in ravnotežje z drugimi dejavnostmi (spanje, šola, družina, gibanje).

Nekaj praktičnih orientacij (ne »trda pravila«):

Predšolski otroci (do ~6 let):

Kratki, vodeni in kakovostni vsebinski sklopi, skupaj s starši. Igre naj bodo preproste, brez nasilja in brez mikrotransakcij.

Mlajši šolarji (pribl. 6–11 let): 

Pogosto dobro deluje okvir:

  • najprej šola, obveznosti in gibanje,
  • šele nato 1–2 uri zabavnega zaslona (igre, videi itd.) na dan,
  • več fleksibilnosti konec tedna in v času počitnic.

Najstniki:

Čas igranja se pogosto podaljša, zato je pomembno, da skupaj z njimi postavite meje:

  • dogovorjeni čas za igre,
  • zaslon prosto pred spanjem (vsaj 1 uro brez),
  • jasno pravilo, da gaming ne sme rušiti spanja, šole in zdravja.

Ključno: če otrok dobro funkcionira (spanje, šola, odnosi, počutje), nekaj ur iger občasno ni nujno težava. Če pa se začne »vse vrteti okoli iger«, je čas za pogovor in prilagoditev pravil.

Znaki, da je gaming škodljiv

Pozitivne strani gaminga, ki jih starši pogosto spregledajo

Ko je gaming uravnotežen, lahko prinese tudi nekaj konkretnih plusov:

  • Kognitivne koristi
    Akcijske, strateške in logične igre krepijo pozornost, prostorsko zavedanje, načrtovanje, odzivanje in reševanje problemov.
  • Socialne veščine
    Multiplayer in kooperativne igre zahtevajo sodelovanje, komunikacijo in vodenje ekipe. Številni otroci skozi igre najdejo prijatelje s podobnimi interesi.
  • Angleščina in digitalna pismenost
    Velik del iger, vmesnikov in skupnosti je v angleščini, kar pogosto izboljša razumevanje jezika in osnovno orientacijo v digitalnem okolju.
  • Regulacija stresa
    Igre lahko sprostijo, razvedrijo, pomagajo »preklopiti« po šoli – seveda, če niso edini način spoprijemanja s stresom.

Naloga staršev ni, da gaming popolnoma zatrejo, ampak da pomagajo otroku razviti zdrav odnos do njega.

Kako lahko starši postavijo zdrave okvirje?

1. Naredite družinski »medijski dogovor«

Namesto strogih prepovedi raje skupaj sestavite preprosta pravila, npr.:

  • kdaj se lahko igra (po šoli, po opravljenih nalogah),
  • koliko časa,
  • katere igre so dovoljene,
  • kje so območja, kjer ne uporabljamo elektronskih naprav (»no-screen«) (npr. spalnica, jedilna miza).

To močno priporočajo tudi psihologi in pediatri – ne gre za popolno kontroliranje, ampak za skupno postavljanje meja.

2. Igre imejte »na očeh«

Če je le možno, naj bodo konzole in računalniki v dnevnem prostoru ali vsaj ne v otroški sobi za zaprtimi vrati. Tako se z otrokom lažje pogovarjate o tem, kaj igra, in opazite, ko nekaj ni v redu.

3. Uporabljajte starostne oznake in starševske nastavitve

Pri igrah imate na voljo starostne oznake (PEGI v Evropi, ESRB v ZDA), ki povedo, za katero starost je igra primerna in kakšna vsebina se pojavlja (nasilje, jezik, spletna komunikacija …). 

Vsi večji sistemi (PlayStation, Xbox, Nintendo Switch, Windows, mobilni telefoni) imajo starševske kontrole, kjer lahko:

  • omejite čas igranja,
  • blokirate igre nad določeno starostjo,
  • omejite nakupe v igrah,
  • nadzirate spletno komunikacijo. 

4. Igrajte kdaj skupaj

Najlažji način, da razumete svet svojega otroka: sedite zraven in poskusite igrati. Otrok bo ponosen, vi boste bolje razumeli, kaj ga pri igri privlači, in lažje boste ocenili, ali je vsebina zanj o.k.

5. Pazite na spanje, gibanje in prehrano

Če opazite, da otrok zaradi iger:

  • hodi spat prepozno,
  • ima težave s koncentracijo v šoli,
  • se gibalno skoraj ne udejstvuje,

… je to jasen signal, da je treba čas igranja zmanjšati in ponovno uravnotežiti dan.

Kako vam pri tem pomaga T-2?

Kot ponudnik interneta in digitalnih storitev T-2 razume, da je gaming za otroke in mladostnike pomemben del prostega časa – hkrati pa želi staršem pomagati pri varni in odgovorni uporabi tehnologije.

  • Stabilen internet poskrbi, da otrok ni frustriran zaradi tehničnih težav, kar zmanjša konflikte (»Internet mi laufa, zakaj moram zdaj nehati?!«).
  • Z opremo iz T-2 kluba lahko ustvarite urejen družinski »multimedijski kotiček«, kjer je gaming del skupnega prostora, ne skrivnostni svet za zaprtimi vrati.
  • V T-2 vesolju e-športa v Odiseji (BTC Ljubljana) pa lahko otroci in starši v živo spoznajo, kako je videti organiziran, tekmovalen in hkrati nadzorovan svet videoiger in e-športa.

Če razmišljate o tem, kako uravnotežiti gaming v družini, je prvi korak zanesljiva in pregledna uporaba tehnologije. 

Na t-2.net in v T-2 klubu lahko poiščete gaming opremo in rešitve, ki podpirajo varno in zdravo digitalno okolje doma.

Prednosti nakupa prek T-2 kluba:

  • ugodnejše cene in popusti glede na redne maloprodajne cene,
  • možnost plačila z zbranimi točkami zvestobe,
  • ponudba je prilagojena T-2 naročnikom in članom kluba,
  • možnost obročnega plačila pri izbranih izdelkih.

FAQ: Pogosta vprašanja staršev o gamingu

1. Ali videoigre »kvarijo možgane«?

Ne. Raziskave kažejo, da zmerno igranje videoiger pri številnih otrocih lahko izboljša določene kognitivne funkcije, kot so pozornost, prostorska orientacija in reševanje problemov. Težava se pojavi, ko igre izrinejo spanec, gibanje, šolske obveznosti in druženje v živo. Ključ ni v tem, da igre popolnoma prepovemo, temveč da poskrbimo za ravnovesje med zaslonom in drugimi pomembnimi dejavnostmi.

2. Pri katerih znakih moram biti res zaskrbljen?

Zaskrbljenost je na mestu, ko opazite, da otrok izgublja nadzor nad igranjem, se ne more ustaviti, čeprav se tako dogovorite, ter postane pretirano razdražljiv ali jezen, ko mu poskusite omejiti čas pred zaslonom. Prav tako je skrb vzbujajoče, če zaradi iger zanemarja šolo, spanec, osebno higieno in druženje z vrstniki ter če se to ne dogaja le občasno, na primer med počitnicami, ampak dalj časa. V takih primerih je dobro poiskati pomoč pri pediatru ali psihologu.

3. So nasilne igre nevarne za otroke?

Odgovor ni enoznačen. Veliko je odvisno od starosti, občutljivosti in osebnosti otroka. Pri mlajših so nasilne igre načeloma neprimerne, pri starejših pa je pomembno, da starši upoštevajo starostne oznake (PEGI), da poznajo vsebino igre in da z otrokom govorijo o tem, kar vidi in doživlja. Če opazite, da nasilne igre pri otroku spodbujajo več agresivnega vedenja, vznemirjenost ali težave s spanjem, je smiselno omejiti ali zamenjati vsebino s primernejšimi igrami.

4. Moj otrok večino časa ne igra, ampak gleda streamerje in videe o igrah. Je to isto?

Gledanje streamerjev in videov o igrah je prav tako čas »na zaslonu«, le da je bolj pasiven. Kar zadeva vpliv na oči, spanec in količino časa pred zaslonom, ni velike razlike med igranjem in gledanjem. V praksi je dobro uporabiti podobna pravila: omejiti skupni čas, preveriti, koga otrok spremlja, kakšna sta jezik in vsebina, ter poskrbeti, da ima otrok še vedno dovolj gibanja, druženja in aktivnosti brez zaslonov. Dobro je, da del svojega časa preživi tudi v aktivni igri, ne le v gledanju drugih.

5. Kako naj začnem postavljati omejitve, če smo bili doslej zelo popustljivi?

Najbolje je, da se lotite postopno in odkrito. Skupaj z otrokom najprej ocenite, koliko časa trenutno porabi za igre in druge digitalne vsebine, nato pa razložite, zakaj si želite sprememb, na primer zaradi spanja, šole ali zdravstvenih razlogov. Nato predlagajte nova pravila glede časa, kdaj in kje se lahko igra ter katere vsebine so primerne. Pomagate si lahko s starševskimi nastavitvami na napravah, a je pomembno, da otrok razume, da pravila niso kazen, ampak pomoč pri tem, da ima dovolj časa za vse pomembne stvari v življenju. Pri tem mu ponudite alternative – šport, družabne igre, skupne družinske aktivnosti –, da ne bo imel občutka, da mu nekaj le jemljete, ampak da skupaj nekaj pridobite.

Zaključek

Za konec: gaming sam po sebi ni ne sovražnik ne rešitelj, ampak še ena izmed dejavnosti v otrokovem dnevu. Lahko je sprostitev, način druženja in učenja, lahko pa postane težava, če prevzame vlogo spanja, gibanja, šole in družinskega časa.

Največ, kar lahko naredite kot starš, je to, da ostanete vključeni: spremljate, kaj otrok igra, se o tem z njim pogovarjate, skupaj postavite jasna pravila in poskrbite za ravnovesje med digitalnim in »offline« svetom. Z odgovornim pristopom in pravo mero tehnologije lahko gaming postane del zdrave in raznolike vsakdanje rutine – ne pa razlog za skrb.

Postanite član T-2 kluba in uživajte v neomejeni mobilnosti ter brezskrbni uporabi svojih naprav. Številne ugodnosti vam omogočajo, da ste korak pred drugimi!

Pokličite
Glasovni klic Video klic
Klepet
Pišite nam
Soglašam, da družba T-2 d.o.o. uporablja moje osebne podatke za namen osebnega trženja storitev, vsebin in blaga, ki lahko vključuje tudi prilagojena priporočila le-teh, preko več komunikacijskih poti. Osebno trženje se lahko izvaja z avtomatično obdelavo in lahko vključuje oblikovanje profilov tudi ob upoštevanju vaših preteklih navad. Namen prilagajanja vsebin in ponudbe je, da jih čim bolj približamo vašim zanimanjem in jim s tem povečamo uporabno vrednost za vas. Seznanjen sem, da lahko soglasje kadarkoli prekličem vsaj na enak način kot sem ga podal ali pisno na naslov T-2, d.o.o., Verovškova 64a, 1000 Ljubljana. Več
Want to stay up to date with the latest breaking news alerts?